Prešernov dan

V spomin  na našega največjega pesnika – mojstra rim, ki je vedno z optimizmom zrl v prihodnost, smo letošnjo prireditev pričeli z Zdravljico.

Nekaj je v meni, nekaj je v tebi, nekaj je v vseh nas. To je hrepenenje po novih okoljih, po spoznavanju novih horizontov, potovanju skozi čas in prostor, ki nam jo je pričarala Rebeka z violino.

Umetnost je spomin na nekaj vznemirljivo lepega. Ko se nagnemo ponoči skozi okno in vdihnemo hladen nočni zrak, se nam  prikrade odmev Prešernovega Povodnega moža, ki je od nas oddaljen dvesto let.

Lepota je strašna stvar, rešuje dušo, zapeljuje, preobraža, preizkuša in nadgradi človeka v sebi. Lepota v verzih poeta je bila Slovencem dana že v romantiki s pesnikom svetovnega slovesa Francetom Prešernom, ki z uporabo sonetov, balad, romanc, epa …, dvigne slovensko literaturo na evropsko raven.

Odprimo oči za lepoto poeta, za katerega ne obstajajo okna in vrata, odprimo oči za lepoto predstave v magičnosti gibov baletnikov, v glasbi velikega skladatelja, v zamahu čopiča, v spomin na davno srečanje, na lepoto kristalno čiste zelenomodre reke v pesmi  Soči Simona Gregorčiča.

Ljubezen je  čudovita stvar, katero opeva tudi Prešeren v svojih številnih  pesmih, predvsem pa v Sonetnem vencu, ki ga zaključuje  s sonetom Magistrale, katerega akrostih je posvečen njegovi pesniški muzi Primičevi Juliji.

Za konec samo nasvet: vzemite si čas in iz vse ponudbe, ki jo Prešernov dan ponuja, zajemite  vsaj ščep kulture, saj so muzeji, galerije in druge kulturne ustanove po vsej Sloveniji odprte prav vsem in to čisto zastonj.

Prireditev smo popestrili z glasbeno točko If I’m lucky.

(Skupno 107 obiskov, današnjih obiskov 1)