Primorska, dežela sonca in ponosnih ljudi, ki se razprostira vse od Jadranskega morja, preko Krasa in Brd do visokih vrhov Julijskih Alp. Dežela, ki je kljub dolgoletni tuji nadvladi z upornostjo ohranila slovensko besedo, še zlasti v času fašizma. Dežela, ki je ne glede na vse trpljenje in vse žrtve, sposobna ustvariti območje sožitja ne da bi se pri tem ozirala na narodno, versko, politično ali drugo pripadnost.
- september obeležujemo državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Praznujemo ga v spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni republiki Sloveniji v okviru Jugoslavije priključila velik del Primorske. S to odločitvijo se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu. Obenem pa je okoli 140.000 Slovencev še vedno ostalo izza današnjih državnih meja. Prav tako sta bila območje Trsta z zaledjem in del Severne Istre vključena v svobodno tržaško ozemlje, razdeljeno v cono A in cono B. Cona B, ki je obsegala okraja Koper in Buje, je bila 5. oktobra 1954 z Londonskim sporazumom dodeljena matičnemu narodu v tedanji Jugoslaviji.
Pesnik in akademik Ciril Zlobec, ki bo slavnostni govornik na letošnji državni proslavi v Postojni, je ob 50. obletnici priključitve Primorske k matični domovini zapisal: »Primorska s svojo svetlobo in pozitivno politično zgodovino, zlasti s svojim uporom proti fašizmu, bi lahko bila izhodiščna točka za nacionalno odgovoren razmislek o naši preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.«
Zato naj sporočila praznika ne bodo le protokol na praznični dan, temveč naj ta simbolika preide tudi v naša dejanja.